Petek in sobota (22. in 23. 3. 2019)

V petek, 22. 3. 2019 smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti letališču Munchen. Po slabih sedmih urah vožnje s kombijem in 5-urnem letu smo pristali na Tenerifih v večernih urah. Pred šolo v San Isidru (Istituto de Educacion Secundaria Magallanes) so nas pričakali naši gostitelji, ki so nas pošteno utrujene odpeljali na počitek.

Prosto soboto so učenci s svojimi španskimi vrstniki preživeli v vodnem parku (Siam Park), učitelja pa sva se z najetim avtomobilom zapeljala okrog otoka. Pot naju je peljala od suhega, vetrovnega juga proti zelenemu severu in nato ob obrobju Nacionalnega parka el Teide do idilične vasi Masca v osrčju gora. Sledil je spust proti turističnemu jugu do hotela v El Medanu.

 

Nedelja (24. 3. 2019)

Prvi delovni dan je bil namenjen slovenskemu in nizozemskemu timu. V jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali na najvišje ležečo vas na otoku Tenerife – Vilaflor de Chasna (1400 m).
Španska geologinja nam je razložila nastanek otoka in različne kamninske sestave tal. Občudovali smo mogočne borovce Pinus Canariensis, značilne prav za Kanarsko otočje.
V nadaljevanju smo se ob postopnem spuščanju proti obali seznanili z različnimi plastmi kamnin. Poleg kamnin so na tla, rastlinstvo in veliko pomanjkanje prsti pomembno vplivali tudi nadmorska višina, padavine, izbruhi vulkana, erozija vetra in oceana. Vsi ti dejavniki ves čas preprečujejo nastanek prsti.
Strma pobočja onemogočajo poljedelstvo, zato so domačini naredili terase, kamor so iz drugih predelov otoka najprej navozili rodovitno prst, jo pognojili, na vrhu pa posuli s plovcem (porozna in higroskopična vulkanska kamnina), ki zadržuje vlago in preprečuje erozijo. Na teh terasah pridelujejo predvsem krompir in vinsko trto.

V izrazito sušnih priobalnih predelih na jugu otoka so se rastline morale prilagoditi na težke razmere (suša, erozija vetra, pomanjkanje prsti). Na peščeni obali ponekod raste le nizko endemično grmičevje.
Izredno zanimiv in poučen dan smo končali v pozno popoldanskih urah.

 

Ponedeljek (25. 3. 2019)

Danes nas je pričakal 1. deževni dan na Tenerifih; za domačine je bil to prvi deževni dan v zadnjem letu. Zjutraj smo se vsi udeleženci zbrali na šoli, kjer je bilo dopoldne namenjeno predstavitvam. Sodelujoče šole smo predstavile potek in rezultate 2. pedološke delavnice, izbrano fotografijo Sally Ride EarthKam ter grafiko na temo izgube prsti. Z našo predstavitvijo smo se dobro odrezali. Nato so nas španski učitelji in dijaki peljali na ogled šole, ki je zelo velika in ima veliko različnih programov srednje šole in poklicnega usposabljanja. Pred ogledom smo imeli dobro in okusno malico. Ob dvanajstih smo odšli na sprejem k županu občine Granadilla de Abona, ter se sprehodili po mestu. Težko pričakovano kosilo smo imeli v lokalni restavraciji Casa Ita. Kasneje smo se sprehodili do šole. Tam so nam domačini pripravili zanimiv kulturni program, sledilo pa je tekmovanje za najboljšo računalniško grafiko in najboljšo fotografijo Sally Ride EarthKama, kjer smo si s poljskim timom delili prvo mesto. Podelili so nam tudi majice in certifikate.

Aleksander in Jurij

 

Torek (26. 3. 2019)

Peti dan srečanja je bil v celoti namenjen ogledu nacionalnega parka vulkana Teide.

Z avtobusom smo se v jutranjih urah odpravili izpred šole na pot proti vulkanu. Na poti nas je spremljal vulkanolog Alexis, ki nam je ob postanku pri največjem boru na otoku razložil podroben nastanek otoka Tenerife. V uri in pol vožnje smo naredili kar 2200 metrov višinske razlike in se zapeljali v krater starega vulkana, ki se je pred davnimi leti pogreznil sam vase. Na tem pa sta med drugim nastala dva večja vulkana Pico Viejo in Teide. Slednji je s 3718 m najvišji vrh celotne Španije in tretji najvišji vulkanski otok na svetu. Njegova lepota in veličina privabita ogromno obiskovalcev, kar ta nacionalni park uvršča med najbolj obiskane na svetu.
Ob dvournem sprehodu po kraterju nas je vulkanolog seznanil z vrstami izbruhov, različnimi tipi lave in vrstami kamnin, ki so ob tem nastale.

Včerajšnje padavine so lepo pobelile pobočja vulkana, da je v današnjem soncu zasijal v vsej svoji veličini.

 

Sreda (27. 3. 2019)

Ko že misliš, da te na otoku Tenerife ne more nič več presenetiti…

V jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali na severovzhod otoka v mesto La Laguna, od koder smo se začeli vzpenjati proti krajinskemu parku pragozda Anaga.

Pričakala so nas bujna zelena pobočja, kakršnim na tem otoku še nismo bili priča. Ob prihodu smo si najprej ogledali kratek film o tem delu otoka, naravi, ljudeh in običajih.

Nato smo se odpravili v osrčje terciarnega gozda. Pot nas je vodila skozi vlažne meglice, mimo gostih dreves poraščenih z mahom, čudovitih cvetlic in… Fotografije govorijo same zase.

V popoldanskih urah smo se napolnjeni z energijo in prijetno utrujeni spustili v mesto La Laguna z bogato zgodovino in značilno arhitekturo, ki so jo izseljenci s tega malega otoka prenesli v mesta srednje in južne Amerike.

 

Četrtek (28. 3 . 2019) in petek (29. 3. 2019)

Zadnji delovni dan drugega projektnega srečanja v Španiji je bil namenjen spoznavanju življenja in običajev staroselcev na Kanarskih otokih.

V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali do največjega pristanišča na Tenerifih, v mesto Santa Cruz, od koder nas je trajekt prepeljal na drugi največji kanarski otok – Gran Canaria. Po dobri uri dokaj mirne plovbe smo se izkrcali na otoku, ki je bil že na prvi pogled nekoliko drugačen od Tenerifov.

Najprej smo si v kraju Agaete ogledali arheološki park Maipes, kjer se nahaja v prejšnjem stoletju odkrita nekropola starodavnega prebivalstva kanarskega otočja. Različne velikosti grobnic, izkopanih v grobem vulkanskem pobočju, pričajo o hierarhični družbeni ureditvi staroselcev, o izvoru in življenju katerih je še veliko neznanega.

Naša naslednja postojanka je bilo arheološko najdišče Cenobio de Valeron, kjer so staroselci v več kot 350 v skalo izdolbenih luknjah pred več kot 800 letih shranjevali žita in ostalo hrano. Ime »cenobio«, kar pomeni samostan, izhaja iz zmotnega prepričanja, da so te vdolbine v davnih časih predstavljale meniške celice.

V bližnjem zgodovinskem mestecu Galdar smo si privoščili čas za kosilo in kratek počitek, nato pa smo tam obiskali arheološki muzej Cueva Pintada, kjer dobro ohranjeni ostanki hiš in znamenita poslikana stena pričajo o življenju staroselcev pred špansko kolonizacijo Kanarskih otokov.

Dan smo sklenili v poznih večernih urah, polni nepozabnih vtisov in žalostni ob bližajočem se času slovesa.
V petek smo se v jutranjih urah poslovili od gostiteljev, se odpeljali proti letališču, od koder smo se z letom čez  jugozahodno Evropo do Munchna  vrnili v Slovenijo.

Share on Facebook